Dobro jutro sončni ljudje!
Se sploh spomniš kdaj, da si bitje sonca?
Se spomniš, da si bitje lune?
Se spomniš, da je najlepše zjutraj, ko sončni žarki obsijejo oči in te prebudijo v tvojem bistvu?
Ali nismo razdeljeni na dve polovici:
Sončno bitje
Lunino bitje
Imamo desno in levo možgansko hemisfero
Imamo moško in žensko energijo v sebi
Moško –akcijsko
Žensko –intuitivno
Ali ni svet razdeljen na dan in noč
Svetlobo in temo
Ljubezen in strah
Toplo in mrzlo
Dobro in slabo
Užitke in bolečino
Kako so tvoja jutra?
Vsa moja jutra so bila utrujena, izčrpana sem hodila po svetu.
Nisem razumela pomena sončnih vzhodov.
Nisem razumela, da ni le hrana tista, ki me hrani.
Hrana hrani le moje fizično telo
Jaz pa s soncem nahranim svetlobno telo.
Čist zrak prinese kisik in s tem me nahrani.
Rabim še kristalno vodo, da se v njej okopajo moje celice.
Občasno pa rabim še kopanje v kristalno čistem lesketajočem se morju in s tem očistim auro in vsa ostala telesa.
Potrebujem cel spekter svetlobnih žarkov, da me okopa v svetlobnem sijaju in da se duša potopi v svoj resnični dom za trenutek dneva in se poveže tja daleč v neskončnost.
Potem pa rabim popolno temo, da se vsa nakopičena energija ponovno predela, izloči in da v tem času, lahko potujem domov, v svoj svet.
Ob vsem tem pa rabim veliko ljubezni, ne le sonca in lune, ne le vode in zraka , ognja in zemlje. Potrebujem ljubezen, ki oplaja.
To je dotik, to je objem, to je pogled ljubečih oči.
Kaj bi brez tega.
Svet bi bil mrzel in prazen.
Ljubeč pogled, je vse.
Ne verjamete, poglejte se v levo oko takoj ko vstanete, pa boste videli.
Svet, tako lep in magičen. Vsak dan se pred menoj ustvarja lepota dneva in noči.
Nisem preštela koliko jih je že za menoj. Dnevi in vdihi so nam šteti.
A radost življenja se rojeva v meni že zjutraj. Postajam srečna preprosto zato, ker sem. Uspevam hoditi po začrtani poti moje duše. Prebujam vse čute. Zavedam se.
Postajam ponosna na prehojeno pot. Kakršna je že bila, moja je. Osvobajam se iz ujetosti.
Kot metuljčica se izvijam iz svojega kokona. Krila se že sušijo na soncu.
Previdno in počasi, z obilico pazljivosti in zadovoljstva v čutenju vsega stvarstva, ki se skriva znotraj mene.
Kako pa se ti počutiš v teh lepih dnevih?