Mnogi, posebno v Sloveniji iščemo – iščejo svojo duhovno pot. Iščejo po svetih poteh, tako kot so že nekdaj iskali ljudje. Iščejo v Indiji, iščejo v Egiptu, Peruju in še marsikje po svetu. Mnogi odkrijejo v preprosti naravi, tisti mir, ki ga daje le narava, občutek povezanosti z vsem kar je.
Duhovna pot ni preprosta in ni za marsikoga. Prepričana sem, da se ta pot odpre po mnogih življenjih, po marsikateri preizkušnji, ki boli, skeli tako moč08/28/2025no, da solze ne izperejo bolečine, ko jokaš in tuliš v temo.
Ko smo v hudi stiski se mnogi ozrejo globoko vase, v globine srca in prosijo in molijo. Takrat vedo, da je nekaj več, kot pravimo. Nekaj kar nas vodi in usmerja na poti življenja.Takrat so mnogi uslišani. Nekaj več, ki je v nas in povezano z drugimi dimenzijami in svetovi. Iščemo svoj pravi avtentični jaz, ki je skrit globoko, globoko v nas. Duhovna pot premika mlinske kamne znotraj nas in okrog nas. Imeti moraš globoko vero vase, da ne glede na vse, ostaneš neomajen na poti svojih spoznanj in vedenj, svojih razkritij. Ta so tako tiha in subtilna, da pogosto si še sebi težko razložiš, nimaš pa moči, da bi razlagal ljudem, ki jih čutiš, da tega ne zmorejo sprejeti.
Duhovnjaki nam pravijo. Zato odlagamo bremena, ki niso naša, stara omejujoča prepričanja, vzorce, slačimo plasti, ki nas omejujejo. Seveda boli, ko vidiš tvoje bližnje, vidiš posmehovanje, čudenje, zavijanje oči in neprimerne opazke njihovega pametovanje. Potem pa vsi pridejo po pomoč.
Pa ne vedo, kako ovinkasto pot smo prehodili, pot vzponov in padcev. Ne vedo, kaj je resnično tam, kako se kaže in kakšna presenečenja nam je pripravila na poti učenja.
Postajati vedno bolj resničen TI, ni stvar veselic in rajanja, glasnega kaosa, ampak je tako zelo subtila pot kot hoja po brvi pod tabo pa teče reka zablod. V njej vidiš in slišiš klice tistih, ki so padli pregloboko, se prodali in ne najdejo poti iz ujetosti. Tema hitro najde pot do naših duš.
Vse kar se dogaja na zemlji, je za povprečnega človeka nepredstavljivo. Zataknjenosti in ujetosti nam kažejo le to, kako zelo je potrebno biti tako buden kot zavesten v vsakem trenutku.
Čeprav so nam dali kažipote, žal pa ne navodil za njihovo uporabo v življenju, so naši izzivi izjemno zahtevni.
A svet se vrti, neomajno in vsakdan hitreje, pa če to želiš videti ali pa ne. Drvimo proti nekemu koncu, drvimo proti novemu začetku, kajti vsese dogaja hkrati.
Le mi, le mi nimamo časa, da bi postali in da bi se ustavili, prisluhnili tišini, ki nam govori, prisluhnili naravi, prisluhnili bitju svojega srca in svojemu dihu.
Brez diha in bitja srca žal ni življenja. Ko mu prisluhneš lahko zaslišiš tudi utrip in dih naše narave, kajti vse utripa in diha. Vsaka bilka,vsako drevo vse okrog tebe živi in diha.
In tudi ti, ali čutiš življenje?