April 2021 je zame mesec poln svojih nasprotij. Čas kot ga doživljamo na nek način je čas apokalipse, ki se je zavedam, pa se pravzaprav ne morem poistovetiti z dogajanji.
Poslušam, gledam, opazujem kaj se vse dogaja. Lahko bi rekla, da prihaja v zavedanje vsa paleta mavrice vseh barv življenja na tem svetu. Ampak vseh barv in tudi vseh odtenkov sivo – črne barve.
Ne zmorem razmišljati o prihodnosti, ne vidim je, preveč vseh motenj je in preveč se svet zapira.
Zemlja je popolnoma prepredena s sateliti, ki vplivajo in še bolj bodo na življenje na zemlji. Okoli nje je že tako mreža skozi katero skoraj ne moremo priti. Smo v vakumu in ujetosti zemeljskega življenja. Navodila in prisile ustavljajo naše navade in življenjske stile.
Slutim pa tudi drugačne resnice.
Kako izstopiti iz tega vlaka, ki nas pelje v neznano.
Vse življenje živimo le sami s sabo, rodimo se sami in umremo sami. Torej je edini možni odgovor, zaupaj sebi. Nikomur drugemu kot sebi.
Prihajamo v neko novo dobo, ki bo popolnoma drugačna, kot smo jo živeli do sedaj. Vse na zemlji je le program.
Vsa leta dela na sebi, sem se le odklapljala in deprogramirala od naučenih in priučenih vzorcev obnašanja in prepričanj tako o sebi, drugih ljudeh kot o tem kako deluje naš svet, naša država, naši sistemi.
Verjela in zaupala sem v ta svet zelo močno. Skozi svoje delo in življenje pa sem vedno bolj ugotavljala, da človek v resnici nič ni vreden in ne pomemben.
Vedno bolj pa tudi vidim, da vsi programi načinov in oblikovanja bolezenski stanj v telesu in njihovo zdravljenje, kot smo jih imenovali, je le program. Ti programi so tako individualni kot skupinski in trajajo že veliko desetletij in stoletij. Morda celo dalj časa.
Programu pa lahko verjameš in zaupaš ali pa tudi ne. Pomembno je, da tako deluješ , ko ti je všeč ali pa tudi ne. Včasih se počutiš kot žrtev, počutiš se nemočen, počutiš se zguba in včasih čista nula.
Nimamo spomina, ne osebnega ne kolektivnega, samo prebiramo zapise o zgodovini zmagovalcev.
Najbolj zanimivo je, da nekatere resnice o življenju v preteklosti ne pridejo v zgodovinska dejstva. To je torej programirana zgodovinska resnica.
Ljudje, ki razmišljajo drugače, ljudje, ki vidijo svet drugače so pač označeni drugače. Vedno so bili taki ljudje, vedno so bili tisti, ki so dvomili, se borili proti, izgubljali bitke in življenja. Potem pa rečejo, da je prišel virus. Z njim pač človeštvo ne more živeti, ali pač?
Ali pa je to najmočnejši program, ki nam ga skušajo naložit v naš operativni organski računalniški sistem?
Kaj pa, če se je na zemlji to že dogajalo?
Kaj pa se zgodi v mojem telesu, ko izklopim vse programe.
Naredi poskus. Poskušaj v mislih izstopiti iz vseh naučenih programov, verovanj, prepričanj o življenju, svetu, sebi in drugih ljudeh in samo bodi, dihaj in čuti prisotnost telesa. Zmoreš?
Vem, potreben je daljši čas deprogramiranja.
Nastopi popoln mir in zavedanje, da smo tu, v harmoniji.
Samo smo, čutimo neverjeten mir v sebi, povezanost in harmonijo.
Na tej poti zavedanja sebe te lahko podpre vibracija gonga, kristalnih in tibetanskih posod in drugih instrumentov.
Edina pot, ki nam sedaj kaže usmeritve je, pot navznoter, je pot v harmonijo tega kar postajamo.
Ustvarjajmo program odklapljanja od naučenih programov življenja in se osvobajajmo omejujočih prepričanj, vzorcev torej programov.
Učimo se zaupati notranjemu vedenju tega kar smo.
Ko boš začutil, se morda za tak program odločiš tudi ti?